Brian Tockey: Bitcoin, regresijski teorem in določanje denarja

Sorazmerno pogosto je videti, da se regresijski izrek omenja v ekonomski razpravi, zlasti ko gre za to, ali je nekaj denar. To je presenetljivo, ker izrek o regresiji nima popolnoma nobene zveze z denarjem ali definicijo denarja. Izrek regresije vključuje samo cene in je res bolj neposreden prikaz zdrave pameti.

Da bi razumeli regresijski izrek, moramo razumeti avstrijski opis določanja cen – od kod cena? Kako vemo, za koliko prodamo dober X? Hitri odgovor je, da trenutna cena izhaja iz preteklih cen. Trenutna cena izdelka izhaja iz cene, ki je bila včeraj, pred tednom dni, mesecem ali pred letom dni. Cena blaga izvira iz vrednosti, ki je bila vredna v preteklosti, cena se spreminja in spreminja skozi nešteto interakcij na trgu in izvira iz prejšnjih cen. Tudi vrednost denarja se mora preveč razvijati iz preteklosti.

*** Sledi predstavljeni esej, ki ga je leta 2015 napisal Brian Tockey in je bil prvič objavljen na spletni strani notbeinggoverned.com (spletna stran ni več v vzdrževanju). »Bitcoin, regresijski teorem in določanje denarja« je bil objavljen 2. januarja 2015 in je na Bitcoin.com ponatisnjen za zgodovinsko ohranitev. Mnenja, izražena v tem članku, so avtorjeva. Bitcoin.com ni odgovoren za kakršna koli mnenja, vsebino, natančnost ali kakovost v Op-ed članku. ***

Tu je bil postavljen ugovor: „Denarja ni bilo vedno, rastejo in padajo. Če cena izvira iz preteklosti in v določenem trenutku v preteklosti tega denarja ni bilo, od kod potem sploh cena? To se mi zagotovo sliši kot krožna logika? Da bi se odzvali na to kritiko, je nastal regresijski izrek.

Če citiram Rothbarda iz Človek, gospodarstvo in država (vir):

»Za določitev cene blaga analiziramo trg ­urnik povpraševanja po dobrem; to pa je odvisno od in­individualni urniki povpraševanja; te pa določajo posameznikovi vrednostni razvrstitvi enot blaga in denarnih enot, ki jih podajajo različne alternativne uporabe denarja; vendar so slednje alternative odvisne od danih cen drugega blaga, «je zapisal Rothbard. „Hipotetično povpraševanje po jajcih mora predvidevati določeno ceno denarja za maslo, oblačila itd. Toda kako lahko potem vrednostne lestvice in pripomočki razložijo oblikovanje denarnih cen, ko pa so te vrednostne lestvice in pripomočki odvisni od obstoj cen denarja? “

Rothbard je dodal: »Rešitev tega ključnega problema krožnosti je zagotovil profesor Ludwig von Mises v svoji pomembni teoriji regresije denarja. Teorijo denarne regresije je mogoče razložiti s preučevanjem obdobja, ki se konča­v vsakem delu naše analize. Določimo »dan? kot obdobje, ki je ravno dovolj za določanje tržnih cen vsakega blaga v družbi. “

»Na X. dan torej denarno ceno vsakega blaga določajo medsebojni razporedi ponudbe in povpraševanja po denarju ter blago kupcev in prodajalcev na ta dan. Vsak kupec in prodajalec razvrsti denar in dano blago v skladu z relativno mejno koristjo obeh zanj. Zato je denarna cena na koncu dneva X določena z mejnimi koristmi denarja in dobrinami, kakršne so obstajale na začetku dneva X. Toda mejna koristnost denarja temelji, kot smo videli zgoraj, na že obstoječih­niz denarnih cen. Denar se zahteva in se šteje za koristnega zaradi že obstoječih cen denarja. Zato je cena blaga na dan X določena z mejno koristnostjo blaga na dan X in mejno uporabnostjo denarja na dan X, ki je nazadnje odvisen od cen blaga na dan X – 1, “Rothbard’s Opombe o človeku, gospodarstvu in državi.

Rothbard je še dodal:

Zdaj se lahko postavi vprašanje: Ali je res, da vzroki delno nazadujejo s časom, preprosto ne potisne nepojasnjenih sestavnih delov brez konca, če ne gre za krožnost pri določanju cen denarja? Če današnje cene delno določajo včerajšnje, včerajšnje pa predvčerajšnje itd., Ni regresija preprosto neskončno potisnjena nazaj in del odvračanja­nihanje cen tako ostalo nepojasnjeno? Odgovor je, da regresija ni neskončna, namig na točko ustavljanja pa je ravnokar narejeno razliko med­v denarni ekonomiji in razmere v menjalnem stanju.

To je bistvo tega, kar je regresijski izrek – navaja, da opredelitev cene ni krožna, ker vrednost valute izhaja iz vrednosti blaga, preden je bila valuta. Izrek regresije ne govori ničesar o tem, kaj naredi dober denar ali lastnosti, ki jih ima denar, le posebej, da opredelitev vrednosti valute ni krožna, ker je določen začetek.

Pomembno je omeniti, da je tako kot vsa evolucija tudi evolucija blaga v denar postopna in ne takojšnja. Rothbardov koncept določenega dne je bistvo za argumente. Pomembno je, da obstaja “začetek”, prehod na celoto kot poseben dogodek.

Nekateri pravijo, da Bitcoin ni denar, ker “krši regresijski izrek”, ker ni bil dober, preden je postal denar – to pogreša bistvo tega, kar je regresijski izrek. V okviru regresijskega izreka vrednost Bitcoina ni krožno določena, temveč izhaja iz prvih opravljenih transakcij. Raziskave kažejo, da je bil prvi nakup blaga z BTC 5-21-2010, ko je uporabnik z imenom ‘Laszlo’ kupil pico v vrednosti približno 25 USD za 10.000 BTC.

To ponazarja, skozi koliko evolucij je šla cena – nekaj več kot tri leta in vrednost Bitcoina se je od te začetne transakcije, v višini 0,0025 USD / BTC, razvila do trenutne (na tej objavi) stopnje [nad 200 USD] USD / BTC . Ker je očiten določen začetek, ni nobene krožnosti z opredelitvijo vrednosti Bitcoina glede na prejšnje vrednosti. Ali je Bitcoin denar ali ne, je popolnoma izven področja regresijskega izreka.

Koncept regresijskega izreka lahko razširimo na popolnoma nepovezane teme. Pogosta fraza, ki mi pride na misel, je piščanec in jajce. Od kod piščanci? Jajca. Od kod jajca? Piščanci. Ta krožna opredelitev je nelogična in je zato opredelitev piščancev napačna? Seveda ne. Vemo, da je v nekem trenutku ne-piščanec snel piščančje jajce. Vemo, da so piščanci prvotno prišli iz prvega piščančjega jajca, ki ga je neslo jajce, ki ni kokošje. Z natančno določitvijo, od kod piščanci in jajca so se začeli, smo se izognili krožnosti v definiciji, to je “regresijski izrek piščancev?.

To je “zdravorazumski” vidik regresijskega izreka: opredelitve krožnega zvoka so samo krožne, če ni določena nobena začetna točka. Ko je očitna začetna točka, vsaka obtožba krožnosti postane popolnoma neveljavna.

Regresijski izrek v okviru avstrijske ekonomije je vsekakor pomemben za izrecno protiargumente, ki jih kritiki izpostavljajo, vendar je treba paziti, da ga ne uporabljamo zunaj predvidenega obsega, da se izognemo nesporazumom, napačnim predstavitvam in lažnim sklepom.

Kaj menite o eseju “Bitcoin, regresijski teorem in definiranje denarja” Briana Tockeyja? Povejte nam, kaj mislite v spodnjem oddelku za komentarje.